I'll be back

Soon.
V službi nosim copatke. Ampak, ker sem res velik v službi.

Sneži

Peteeeeeek!

Končno in hvala bogu. Službe puna kapa. Mal štajkam pri tehtanju. Mislim, da imam 49,9 kg. Bujenje ke že takoalitako težko in potem imam še dost dela s kefirjem. Granule kar rastejo in sedaj imam proizvodnjo že v dveh kozarcih. Pa nehala sem beležit kaj jem.

Dons ščije že cel dan. Na okna hotela čez cesto lepijo folijo, tako da ne morem več not gledat. Pride angleška kraljica in bo spala le nekaj metrov stran.

Razstava Hranitelja: lepo - ampak, a to je vse?? Zgubila sem pokrovček od Sigmine leče. Naročila novo pri Mimovrste.

Suleymaniye Camii

Srečka

V ponedeljek sem dobila sms: zadela sem 4 urno vstopnico za Vodno mesto Atlantis. Sodelovala sem v, takrat se mi je zdelo, bedasti nagradni igri, kjer nihče nikoli nič ne zadane in zadela! To je moj četrti zadetek.

V sedmem razredu osnovne sem dobila knjigo o Ljubljani. To je bila nagrada iz socialističnih časov. Pisali smo spis ob 45. obletnici ne vem več česa z naslovom 45 let ali revolucija še traja. Ob podelitvi spričeval sem bila posebej klicana in dobila sem knjigo. Mimogrede: nikoli nisem bila odličnjakinja. Še danes mi je vroče v lica, ko se spomnim, kako sem farbala.

V srednji šoli pa spet. Eno jutro me je prav zgodaj poklicala sošolka in vpila in vreščala v telefon. Šele, ko se je malo umirila, sem jo razumela, da naj pogledam v časopis Dnevnik. Moje ime pri nagradni uganki! Vsak teden je bil na sliki ujet majhen kotiček Ljubljane, največkrat del portala. Tisti teden je bil na sliki kipec, ki stoji v Križankah. Mogoče ga je prepoznalo malo ljudi, ali pa sem bila enostavno srečka. Zdela sem še eno knjigo o Ljubljani.

Mislila sem, da je zadeti knjigo o Ljubljani moja usoda. Potem sem od Razvedrila za rešeno križanko dobila 2 zložljivi kartonasti škatli. Na dvorišču sem počela ne vem kaj, zelo verjetno da nič, ko se pripelje kombi, izstopi možakar, vpraša za moje ime in v roke mi potisne paket. Koliko presenečenih in veselih obrazov vidijo dostavljavci nagrad. Mora biti dobra služba.

Zdaj pa tole. Danes odnesem piško na grad, skočim na Timing po štartne, potem pa kupim križanke in na savnanje.

Avtomat za zračnice

Kaj vse se ne spomnijo. Nekje med Škofjo Loko in Ljubljano. Avtomat trenutno ne deluje. Zračnica košta 5€.
Tokrat mi je šlo super odlično. Do Škofje sem peljala v povprečju 25.8/h - to je najboljše do sedaj. Ever! Vozila sem jasno v zavetrju, pa kljub temu sem mi zdi, da super. Na koncu je tempo padel zaradi dodatka po PST-ju. Naredila sem že tisočko.

Klik klik klik

Mogoče smo malo preveč naglo klikali. Zdaj sem v bobnu za njujorški maraton. Sanja se mi ne kako bi lahko pretekla 42km. Ampak v NY bi dejansko rada šla, in če sem že tam, zakaj pa ne ... Če bo treba, se bom že potrudila. 42 je veliko. Ogromno. To je daleč še z avtom. Ampak ni nemogoče.

Dejansko sem si mislila in malo tudi računala, da me dejansko ne bodo izžrebali. Potem sem pogledala lanski izzid žreba. Od 19 Slovencev so 15 sprejeli 4 ne. In leto poprej 17 prijavljenih 10 sprejetih. Letos nas za enkrat 13 čaka v loteriji. 3 pa so že sprejeti zaradi doseženih rezultatov. Če te izžrebajo to ne pomeni, da ti plačajo vse stroške. To pomeni, da ti zaračunajo prijanino 210 $. 11 $ so mi že samo zato, ker sem se vpisala v boben.

Glp.

Izvedela bom sredi maja.